Praznik slovenske znanosti

27.11.2010

Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo je 23. novembra pripravilo slovesnost ob podelitvi Zoisovih nagrad in priznanj ter Puhovega priznanja.

Odbor RS za Zoisovo nagrado, Zoisovo priznanje, priznanje Ambasador znanosti RS in Puhovo priznanje, ki mu predseduje akademik prof. dr. Tadej Bajd, je sklenil, da v letu 2010 podeli Zoisovo nagrado za življenjsko delo, tri Zoisove nagrade za vrhunske dosežke na področju znanstveno raziskovalne in razvojne dejavnosti, pet Zoisovih priznanj za pomembne dosežke na področju znanstveno raziskovalne in razvojne dejavnosti ter Puhovo priznanje za izume, razvojne dosežke in uporabo znanstvenih izsledkov pri uvajanju novosti z gospodarsko prakso. 

Na prireditvi  v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma, katere režiser, scenarist in scenograf je bil Diego de Brea, je slavnostni govornik predsednik Državnega zbora dr. Pavel Gantar, poudaril pomen znanja, ki da je v sodobnem globaliziranem svetu postalo ključni dejavnik razvoja in konkurenčnosti. “Znanstveno raziskovalna dejavnost najprej drznih posameznic in posameznikov, kasneje pa intelektualne angažiranosti večje družbene skupine, je sprožila znanstveni ter tehnični in tehnološki napredek, ki so občutno zaznamovalui sicer neizbežno preoblikovanje sveta,” je dejal dr. Gantar. Uspešno znanstveno delovanje slovenskih raziskovalk in raziskovalcev pa nas sme navdati z optimizmom in upanjem, je dejal, da bomo kmalu izšli iz krize. 

Znanje je, in mora to še bolj postati, visoko cenjena vrednota, dobrina, ki je ne gre ljubosumno varovati ali biti z njo skop, je dragocenost, do katere imamo pravico vsi. Je zagotovilo za drzne spremembe, za trajnostni razvoj in za družbeno blaginjo, je poudaril predsednik DZ. "Znanje ni le cilj, je tudi pot, ki skupaj z raziskavami in inovacijami, vodi do doseganja strateških razvojnih ciljev, do pospešene gospodarske rasti, do novih delovnih mest z visoko dodano vrednostjo, do krepitve demokracije in varstva človekovih pravic, do razvoja partnerstva med civilno družbo, politiko in zasebnim sektorjem, do višje kakovosti življenja." Pravo zagotovilo za izboljšanje družbenega in ekonomskega položaja posameznic in posameznikov je znanje, je dejal dr. Gantar

Da bi si izborili svoje mesto v post-krizni prihodnosti, moramo pogumno zakorakati na pot družbe znanja in biti pri iskanju oblik in načinov spodbjanja znanja in znanstvene dejavnosti karseda izvirni. "Opremljen z znanjem, znanstveno odličnostjo, mednarodno konkurenčnostjo in ustrezno podporo politike znanosti in raziskovanju lahko razvijemo vrhunski znanstveno.raziskovalni in razvojni sektor. Sektor, ki bo v močno podporo tako gospodarskemu, kot tudi družbenemu razvoju družbe," je sklenil dr. Pavel Gantar. 

OBRAZLOŽITVE NAGRAD 

ZOISOVA NAGRADA za življenjsko delo na področju klasične filologije: akademik prof. dr. Kajetan Gantar

Akademik prof. dr. Kajetan Gantar je v slovenskih in mednarodnih znanstvenih krogih cenjen kot vrhunski klasični filolog. Intenzivno je objavljal in še objavlja izsledke svojega raziskovalnega dela v uglednih mednarodnih glasilih, s čimer se je uveljavil v širših krogih svoje stroke, ki ocenjuje objave po strogih merilih znanstvene kompetence. S tem je dosegel mednarodno odmevnost svojih raziskav, ob tem pa vztrajno prenašal svoja dognanja v slovenski kulturni prostor. S številnimi estetsko izbrušenimi prevodi antičnih klasikov in tehtnimi spremnimi interpretacijami je nadaljeval tradicijo slovenskih antičnih študij, jih dvignil na doslej redko doseženo mednarodno primerljivo raven in presadil v slovensko kulturo vrsto temeljnih del grško-rimske antike. 

V mednarodni strokovni literaturi so najbolj odmevale Gantarjeve razprave o Horaciju, ki so bile objavljene najprej v Živi antiki, nato pa tudi v številnih tujih znanstvenih glasilih. Njegova bibliografija razkriva, da je že pol stoletja stalno navzoč v znanstveni publicistiki doma in v svetu. Akademik Gantar ima bistvene zasluge za razvoj in utrditev klasične filologije kot stroke na Filozofski fakulteti v Ljubljani ter klasične izobrazbe in omike na Slovenskem sploh. Kot izvrsten akademski učitelj je namenjal veliko skrbi vzgoji znanstvenega naraščaja in kar nekaj njegovih nekdanjih študentov se je že uveljavilo tudi v mednarodni znanstveni areni. Ne nazadnje priča o visokem ugledu, ki ga akademik Gantar uživa med svojimi kolegi in učenci, tudi impozantni zbornik z naslovom Sertum Gantarianum, ki je izšel ob njegovi petinšestdesetletnici. V njem je 37 razprav znanstvenikov iz pol Evrope, kar dokazuje, kako visoka vrednost se pripisuje njegovemu delu. 

Zoisova nagrada za vrhunske dosežke v pravu: prof. dr. dr. h. c. Janez Kranjc

Dr. Janez Kranjc, redni profesor na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, je nesporna avtoriteta na področju rimskega prava. Monografija Rimsko pravo je vrhunski znanstveni dosežek, ki je plod avtorjevega dolgoletnega raziskovalnega dela in znanstvenega zorenja. 

Poznavanje rimskega prava je nepogrešljiva prvina za razumevanje sodobnega nacionalnega prava in hkrati most do evropskega prava. Kranjčeva monografija se te teže rimskega prava vseskozi zaveda. Njena dodana vrednost je, da dosežke rimske pravne misli in obče pravne znanosti povezuje s sodobno zakonodajo in pravno teorijo. Kranjčevi primerjalnopravni pogledi so široko zasnovani in umeščeni v kontekst evropskega prava. Monografija ne bogati le romanistike, ampak je dragocena tudi z vidika nacionalne samobitnosti. 

Kranjčevo Rimsko pravo pomembno prispeva k razvoju pravne znanosti in trajno bogati pravno kulturo. Na podlagi historičnega in sodobnega gradiva izvirno ustvarja novo znanje o pravu, ki nam na temelju spoznavanja preteklosti pomaga razumeti sedanjost in s tem odpira perspektive za prihodnost. 

Profesor Kranjc je znanstvenik širokih obzorij. Njegova bibliografija obsega čez 300 enot, od tega je 65 znanstvenih del objavljenih v domačih in tujih publikacijah. Na odmevnost njegovega dela kaže med drugim naziv častni doktor, ki mu ga je leta 2006 podelila ena najstarejših evropskih visokošolskih izobraževalnih ustanov, Univerza v Poitiersu v Franciji. 

Zoisova nagrada za vrhunske dosežke za raziskave fizikalnih lastnosti novih kompleksnih materialov na kovinski osnovi: prof. dr. Janez Dolinšek 

Profesor dr. Janez Dolinšek raziskuje na Institutu »Jožef Stefan« na področju fizike novih kompleksnih materialov na kovinski osnovi. Posebno pomembni so njegovi temeljni dosežki pri raziskavah kvazikristalov, to je snovi, v kateri obstaja strukturni red dolgega dosega brez translacijske simetrije. Simetrije kvazikristalov vsebujejo kristalografsko »prepovedane« elemente kot 5-, 8-, 10- in 12-števne rotacijske osi, ki v klasičnih kristalih ne nastopajo. Kvazikristali imajo izjemno zanimive fizikalne lastnosti, so hkrati slabi električni in toplotni prevodniki, trši od jekla, ne korodirajo in jih je mogoče uporabiti za termične zapore v vesoljski tehniki pa tudi za trde prevleke in shranjevanje vodika v gorivnih celicah. Delo prof. dr. Dolinška je razjasnilo vrsto električnih, magnetnih in termičnih lastnosti teh nenavadnih kovinskih spojin in je velik fizikalni dosežek v svetovnem merilu. Na podlagi omenjenih raziskav je dr. Dolinšku uspel tudi prvovrsten znanstvenotehnološki preboj na področju shranjevanja digitalnih podatkov, saj je razvil termično spominsko celico, kjer matematične operacije izvajamo s spreminjanjem temperature, ne pa s spreminjanjem električnega ali magnetnega polja kakor pri konvencionalnih spominskih elementih. Njegova dela so bila v mednarodni strokovni literaturi citirana več kakor dvatisočkrat. 

Zoisova nagrada za vrhunske raziskovalne dosežke na področju materialov : prof. dr. Miha Drofenik 

Dr. Miha Drofenik je redni profesor na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru in znanstveni svetnik na Institutu »Jožef Stefan«. Ukvarja se z raziskavami keramičnih materialov, zlasti tistih z magnetnimi lastnostmi. Njegova dela na keramičnih oksidnih magnetih so postala klasična v najbolj žlahtnem smislu, saj prinašajo dobro utemeljena spoznanja o povezavi med mikrostrukturo in magnetnimi lastnostmi. Cenjena so ne le v akademskih krogih, pač pa tudi v industriji doma in v tujini. 

V zadnjem obdobju je prof. Drofenik dosegel izjemne rezultate na področju sinteze in uporabnosti magnetnih nanodelcev. Gre za posebno odmevna pionirska dela na področju sinteznih metod, kot so sinteza v mikroemulziji, hidrotermalna sinteza in sonokemijska sinteza. Nič manj niso priznana njegova dela s področja uporabnosti nanodelcev v medicini in mikrovalovnih absorberjih. Z deli prof. Drofenika in njegovih sodelavcev je Slovenija postala prepoznavna tudi na tem izjemno hitro se razvijajočem področju.

Njegova znanstvena odkritja pa imajo še posebno dodano vrednost. Že rezultati raziskav klasičnih keramičnih magnetov so bistveno pripomogli k uspešni proizvodnji feritov v Sloveniji, nekdaj v okviru Iskra Feriti, zdaj v tovarni Kolektor Magma. Še posebej velja omeniti njegov prispevek k ustanovitvi in delovanju inštituta Nanotesla, ki orje ledino pri prenosu sinteze nanomaterialov iz laboratorijev v slovenska podjetja.

Zoisovo priznanje za pomembne dosežke v računalništvu: prof. dr. Blaž Zupan 

Dr. Blaž Zupan, redni profesor na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, deluje na področju raziskav tehnik umetne inteligence in odkrivanja znanj iz podatkov. Razvite metode uporablja predvsem v znanostih o življenju in bioinformatiki. Tehnologije zajema podatkov so na teh področjih tako napredovale, da je velik problem te podatke primerno obdelati, poiskati v njih skrite zakonitosti in jih na primeren način podati ekspertom. Med pomembne dosežke dr. Zupana sodi formalizacija abduktivnega sklepanja na področju odkrivanja genskih mrež iz podatkov o mutantih. Razvil je izvirne tehnike inteligentne vizualizacije na področju analize visokorazsežnih podatkov. Metode, ki gradijo berljive napovedne modele, je vpeljal na področje ekološkega modeliranja. 

Profesor dr. Blaž Zupan objavlja v najuglednejših revijah s svojega znanstvenega področja. Odlikuje ga vrsta del, ki jih je objavil v revijah z izjemno visokim indeksom vplivnosti. Tudi odmevnost njegovih člankov je velika. 

Zoisovo priznanje za pomembne dosežke v fizikalni kemiji: prof. dr. Andrej Jamnik 

Dr. Andrej Jamnik, izredni profesor na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, je avtor izvirnih znanstvenih dosežkov na področju fizikalno-kemijskih raziskav tekočin in raztopin v homogeni fazi. Koloidi in mikroemulzije, ki jih proučuje, se uporabljajo za transport učinkovin v farmaciji in mnogih tehnoloških procesih. V svojih raziskavah uspešno združuje teorijske raziskave z eksperimentalnimi. Med njegovimi najpomembnejšimi dosežki naj omenimo razvoj metode za izračun rentgenskega sipanja delcev na osnovi simulacije Monte Carlo in splošni algoritem za simulacijo sistema mešanice tekočin z adhezivnim medmolekulskim potencialom s poljubno mnogo komponentami. Dr. Jamnik je v svojih raziskavah pokazal, da odbojne interakcije koloid-molekule topila vodijo do privlačne sile med koloidnima delcema, nasprotno pa privlačne interakcije med koloidom in topilom povzročijo odbojno silo med koloidi. Rezultate raziskav je objavil v zelo uglednih revijah s področja fizikalne kemije in kemijske fizike. 

Zoisovo priznanje za pomembne dosežke v farmaciji: prof. dr. Samo Kreft 

Dr. Samo Kreft, redni profesor na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani in vodja Farmakognostično-fitokemijskega laboratorija, se ukvarja predvsem z znanstvenim, strokovnim in pedagoškim delom na področju zdravilnih rastlin, rastlinskih sekundarnih metabolitov, njihove analitike in biološke aktivnosti. Pri svojem delu skupaj s sodelavci združuje širok spekter metod od analizne kemije prek sistematske botanike, morfologije rastlin, statistike, matematičnega modeliranja, molekularne in celične biologije, fiziologije do kliničnih raziskav. Od rastlin so v ospredju zanimanja dr. Krefta šentjanževka, ameriški slamnik, ajda in buča. Odkril je, da je vsebnost flavonoida rutina v korelaciji z nadmorsko višino rastišča. Raziskal je možnost priprave antioksidantov iz različnih cenenih virov, kar je pomembno za farmacevtsko proizvodnjo. Raziskal je antioksidante, voske, sterole in fototoksične snovi ajde ter ugotovil, da je vsaj deset sestavin odgovornih za ajdovo aromo. Ob raziskavah klorofilu podobnih metabolitov iz bučnega olja je raziskal njihovo strukturo, vsebnost in ozadje dikromatičnih barv. 

Zoisovo priznanje za pomembne dosežke v matematiki: prof. dr. Janez Mrčun 

Dr. Janez Mrčun, profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, se v svojem delu osredotoča na raziskave nekaterih pomembnih tipov geometrijskih struktur s singularnostmi, ki jih obravnava s teorijo Liejevih grupoidov. Znanstveno delo dr. Janeza Mrčuna je bilo v zadnjem obdobju zelo plodovito in je prineslo bistveno nova spoznanja na področju teorije Liejevih grupoidov in Liejevih algebroidov, ki so pomembno vplivala na razvoj matematičnega raziskovanja na tem področju v svetovnem merilu. Njegove znanstvene objave so skoraj brez izjeme daljša in poglobljena dela, objavljena v odličnih, nekatera celo v elitnih, matematičnih revijah. Citiranost njegovih del, kakor tudi pogosta vabila na znanstvene obiske in predavanja na mednarodnih matematičnih konferencah dokazujejo, da so raziskave dr. Mrčuna pritegnile veliko pozornost v mednarodnem merilu. Soavtorstvo v znanstveni monografiji pri Cambridge University Press kaže, da dr. Mrčun sodi med vodilne avtoritete na svojem področju v svetovnem merilu. 

Zoisovo priznanje za pomembne dosežke na področju raziskav feroelektrične keramike in tankih plasti: Izr.prof.dr. Barbara Malič 

Dr. Barbara Malič, višja znanstvena sodelavka na Odseku za elektronsko keramiko Instituta »Jožef Stefan« , ki sodeluje  na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana, sodi med vodilne raziskovalke sinteze piezoelektrične keramike in tankih plasti. Piezoelektrična keramika predstavlja zaradi svoje uporabnosti zelo aktualno področje raziskav, ključne raziskave pa so danes usmerjene v okolju prijazne materiale. 

Dr. Maličeva se je lotila problemov sinteze in strukture alkalijskih niobatov in dosegla rezultate, ki jo uvrščajo med nekaj ključnih ljudi na svetu na tem področju. V zadnjih sedmih letih je dosegla zelo pomembne znanstvene in strokovne rezultate na področju sinteze okolju prijaznih piezoelektrikov brez svinca in sinteze feroelektričnih tankih plasti in delcev iz raztopin ter jih v vrsti odmevnih člankov predstavila strokovni javnosti. Njeno delo je doseglo velik odziv, kar potrjujejo tudi vabljena predavanja na mednarodnih konferencah, povabilo za serijo predavanj na Univerzi Oulu na Finskem in sodelovanje v petih evropskih projektih. 

Puhovo priznanje za izum »Uporaba nanokompozitov za izdelavo barv za spektralno selektivne prevleke za absorberje v sončnih sprejemnikih«: Dr. Matjaž Koželj,  prof.dr. Boris Orel, Miha Steinbücher, dr.Ivan Jerman in Marjanca Vodlan

Izum skupine raziskovalcev podjetja HELIOS, Tovarna barv, lakov in umetnih smol Količevo, d. o. o., in Kemijskega inštituta razkriva izdelavo in uporabo premazov, ki omogočajo pripravo absorpcijskih plasti za sprejemnike sončnega sevanja, s katerimi pridobivamo toplo vodo ali segrevamo zrak. Izum je opredeljen s tehnološko invencijo, ki se navezuje na uporabo organosilicijevih spojin kot izhodnih spojin za pripravo nanokompozitnih organsko-anorganskih hibridov, ki delujejo kot dispergatorji za pridobivanje pigmentih disperzij, iz katerih so narejeni premazi. Premazi se odlikujejo s spektralno selektivnostjo in s tem omogočajo izdelavo absorberjev s povišanim fototermičnim izkoristkom. Premazi omogočajo množično izdelavo absorpcijskih prevlek za sončne sprejemnike toplote z neprekinjenim postopkom nanašanja na svitek aluminijeve ali pocinkane pločevine. Tako narejeni absorberji predstavljajo cenovno bistveno bolj ugodno in tudi s stališča energetske učinkovitosti primerljivo alternativo komercialnim absorberjem, ki se sicer danes praviloma izdelujejo z vakuumskimi postopki.

Rezultate raziskav so po predhodni patentni zaščiti predstavili širši strokovni javnosti. Tovarna HELIOS je ta novi izdelek že začela tržiti, saj je z izboljšanimi lastnosti za Helios izjemno pomemben, ker bo dolgoročno prispeval k ohranjanju konkurenčne prednosti.

 Vir: MVZT

Nazaj