MVZT za zmanjševanje vertikalne diskriminacije v visokem šolstvu in znanosti

16.10.2010

Minister Gregor Golobič se je 15. oktobra udeležil prireditve ob zaključku akcije Znanstvenica leta revije Jana.

Letošnje nominiranke so bile: dr. Andreja Gomboc, prof.dr. Anuška Ferligoj, dr. Maja Remškar, prof. dr. Marija Kosec, prof. dr. Nina Gunde Cimerman, prof.dr. Renata Salecl in dr. Tina Pangršič. Bralke in bralci Jane so med sedmimi nominirankami za Znanstvenico leta izbrali prof.dr. Renato Salecl.

Minister Gregor Golobič, ki je bil slavnostni govornik na prireditvi, je poudaril, da si Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo prizadeva zagotoviti možnost študija vsem. Tako že od leta 1985 namenja sredstva za mlade raziskovalce, da se lahko ob podiplomskem študiju vključijo v raziskovalno delo v raziskovalnih organizacijah. Program je prilagojen raziskovalkam, saj se lahko samostojno odločajo o svojem družinskem življenju. V času porodniškega dopusta status mlade raziskovalke z vsemi obveznostmi miruje. Prav to je občutno prispevalo k večjemu zanimanju deklet za podiplomski študij.

Minister je opozoril, da je spodbuden podatek, da je trenutno delež raziskovalk v Sloveniji 34 odstoten in presega povprečje EU- »Tudi integracija načela enakih možnosti v raziskovalni dejavnosti in spodbujanja žensk v znanosti je področje, ki mu na ministrstvu namenjamo posebno pozornost,« je dejal Gregor Golobič. Tako že od leta 2001 deluje Komisija za ženske v znanosti kot ekspertno telo ministrstva, ki je v oporo pri oblikovanju strateških dokumentov in drugih ukrepov z vidika enakih možnosti žensk in moških pri odpravljanju nekaterih nedomišljenih mehanizmov, ki imajo diskriminatorne učinke. »Tako smo, denimo, že v vse postopke za ocenjevanje preteklega dela raziskovalk in raziskovalcev, ki so podlaga za dodeljevanje javnih sredstev za raziskovalno delo, vnesli upoštevanje porodniškega dopusta kot delovno neaktivnega obdobja.«

Ministrstvo načrtuje tudi zmanjševanje t.i. vertikalne diskriminacije v visokem šolstvu in znanosti, kar je po ministrovem mnenju trši oreh, ki pa je tako velik in škodljiv, da ga ni dopustno zaobiti. Gre za nesorazmerno majhen delež žensk med rednimi profesoricami in znanstvenimi svetnicami. Tega problema, je prepričan minister Golobič, se je mogoče lotiti le v partnerskem sodelovanju z vodstvi raziskovalnih organizacij, saj le-ta v skladu s svojimi pristojnostmi pomembno določajo odnose med zaposlenimi, spodbujajo razvoj karier zaposlenih in njihovo napredovanje.

Minister je udeležence zaključne prireditve Znanstvenica leta seznanil tudi z dejstvom, da sta v javni razpravi dokumenta, ko bosta začrtala razvoj slovenskega visokega šolstva, raziskav in inovacij do leta 2020. Nova nacionalna programa sta dvojno drzna, je dejal minister. »Drzna, ker smo prepričani, da bo z izvajanjem ukrepov in ciljev, ki jih predvidevata, Slovenija tudi dejansko v naslednjem desetletju postala družba znanja. Drzna pa tudi zato, ker prinašata številne novosti, po katerih po eni strani sicer kličeta sami visokošolska in znanstveno-raziskovalna sfera, a se po drugi hkrati bojita sprememb. V razpravi, ki poteka, bi si želeli več odprtosti in premišljene odločnosti, kar sta ženski lastnosti,« je dejal minister Gregor Golobič.

 Vir: Spletna stran MVZT

Nazaj