O inovacijskih sistemih premalo razmišljamo, še manj pa delamo (intervju z Markom Jakličem)

22.11.2013

Marko Jaklič - ekonomist in predsednik sveta za znanost in tehnologijo

V Sloveniji imamo težave z vzpostavljanjem dobrih inovacijskih sistemov, tako na ravni države kot v podjetjih. "O tem se zelo malo razmišlja, še manj pa konkretno dela," je v intervjuju poudaril ekonomist in predsednik sveta za znanost in tehnologijo Marko Jaklič.

Vse več inoviranja v Sloveniji se po Jakličevih besedah dogaja v ekosistemu startup podjetij, kjer se za razliko od tradicionalnih slovenskih podjetij poleg tehnoloških dogajajo tudi netehnološke inovacije. Podporni sistem postaja tudi vse bolj živahen, tako da bodo slej ko prej prišli tudi bolj konkretni rezultati. "Je pa to tek na dolge proge," je prepričan.

V tradicionalnih podjetjih medtem velja, da inovacijske aktivnosti potekajo v podjetjih, ki so finančno relativno zdrava - teh pa je relativno malo in tudi vse manj. "V teh 'starih' podjetjih so tradicionalno dobri predvsem pri inkrementalnih inovacijah, manj pa pri bolj radikalnih inovacijah, ki pa jih vse bolj zahteva tretja digitalna industrijska revolucija," meni Jaklič.

Tradicionalna slovenska podjetja se po Jakličevem mnenju očitno tudi premalo povezujejo s startup ekosistemom, kot je praksa v bolj naprednih državah, kot so Nemčija, Avstrija in Skandinavija.

Na splošno imamo v Sloveniji težave z vzpostavljanjem dobrih inovacijskih sistemov - tako v podjetjih kot na ravni države, meni Jaklič. Vlada bi morala v tem trenutku predvsem pokazati strateško sposobnost in v novi evropski finančni perspektivi pripraviti ukrepe, ki bi vodili k večji komercializaciji odkritij. Hkrati se je treba posvetiti tudi gradnji mostov med znanostjo - ki je v Sloveniji na relativno visoki ravni - in tehnologijo oziroma podjetništvom, kjer pa smo precej šibkejši.

Vendar pa je vlada po Jakličevem mnenju v smislu sodelovanja med ministrstvi, razklana in neoperativna. "Posledično ni sposobna pripraviti niti osnovnih strateških dokumentov, kaj šele pravih in dolgoročno usmerjenih izvedbenih ukrepov," je oster Jaklič.

Po drugi strani pa morajo tudi drugi udeleženci inovacijskega sistema - podjetja, podporne institucije, finančne ustanove, raziskovalne organizacije ter šolski sistem - sprejeti del odgovornosti in narediti ustrezne spremembe.

"Šolski sistem bi moral na primer iti precej stran od tradicionalnega deduktivnega poučevanja - ponavljanje in upoštevanje pravil - k bolj induktivnemu poučevanju, kot je na primer odkrivanje preko raziskovanja, toleriranje napak, kultura sodelovanja," poudarja.

Ob tem opozarja, da že v šolskem sistemu na vseh ravneh podcenjujemo pomen podjetniškega izobraževanja. V ZDA na primer zvezna država Kalifornija v triletnem projektu namenja 10 milijonov dolarjev za podporo podjetniškemu udejstvovanju dodiplomskih študentov tehničnih smeri na kalifornijskih univerzah.

"Se pravi - gre za javni denar države, ki je bankrotirana, pa vendar namenja konkretni denar in to v Silicijevi dolini, v okolju, ki je na svetovni ravni najbolj podjetniško," pravi Jaklič.

Pri podjetništvu pa ima poleg velikega pomena pravega znanja in podporne infrastrukture pomembno mesto tudi vprašanje primerne kulture. "Celo v ZDA se tega izziva lotevajo na sistematičen način - pri nas pa se o tem zelo malo razmišlja, še manj pa konkretno dela," meni.

Pomemben element spodbujanja inovativnosti je tudi finančni sistem, kjer pa je po Jakličevem mnenju težko reči, da banke inovacij v preteklosti niso podpirale. "Znane so sheme SID banke - v primerjavi z ZDA je tega relativno zelo veliko," pravi.

Manjka pa sistemov lastniškega financiranja, kot so skladi tveganega kapitala, ki bi poleg denarja zagotavljali tudi poslovne povezave. Precej manjkajo tudi podporni mehanizmi za startupe v tistem delu, ko bi bila potrebna prava pospešitev podjetij v mednarodni kontekst, ter t.i. semenski kapital.

Glede platform množičnega financiranja, kot je portal Kickstarter, Jaklič meni, da gre za pozitiven razvoj, vendar pa takšni portali zaenkrat podpirajo predvsem manjše in manj zahtevne projekte. "Precej časa bo še potrebno, da bo to res sistem, ki bo demokratiziral financiranje do te mere, da bi na trg hitreje prihajale rešitve, ki bodo reševale konkretne izzive človeštva," meni Jaklič.

Jaklič opozarja še, da se mora inovativnost dogajati tako na tehnološkem kot na netehnološkem področju - tako v podjetjih kot v družbi. Še posebej na družbeni ravni v Sloveniji potrebujemo ogromno ustvarjalnosti in inovativnosti, da bi družbeni sistemi v resnici začeli podpirati inovativnost in razvoj, ne pa da delujejo kot zaviralci.

Ne glede na pomanjkljivosti Jaklič meni, da Slovenija na področju inovativnosti napreduje in pridobiva tudi v mednarodni prepoznavnosti. Glede na pomen inovacijskega sistema, ki predstavlja pomembno pot iz krize, pa mu namenjamo absolutno premalo pozornosti.

Veliko bi naredili že, če v slovenski družbi zmanjšamo pritiske, ki zavirajo inovativnost in podjetništvo, meni Jaklič. Ob tem dodaja, da bodo spremembe potrebne predvsem na ravni prevladujočih menedžerskih praks v Sloveniji, kot so hierarhično vodenje in slabo sprejemanje napak. Te tako v podjetjih kot v javnih ustanovah ljudi demotivirajo za inovativnost.

"Podobno velja za šolstvo in druge družbene podsisteme. V veliki meri je to tudi kulturološko vprašanje," še dodaja Jaklič.

Nazaj