Pocenili bi patentiranje

23.04.2013

Inovativnost je v ospredju strategije Evropa 2020 za rast in delovna mesta in je obravnavana v eni izmed njenih sedmih vodilnih pobud - v Uniji inovacij.

Strategija uveljavlja partnerstvo med javnim in zasebnim sektorjem, omogoča lažji dostop do finančnih sredstev, kvalificiranih delavcev, zmanjšuje birokracijo in znižuje stroške za prijavo patenta.

Zaradi postopnega izhoda EU iz finančne krize in potrebe po reševanju globalnih izzivov so inovacije postale pomembnejše kot kdaj prej. Inovacije v najširšem smislu pomenijo nove zamisli, ki zagotavljajo dodano vrednost.

Rezultati

Upad naložb v podjetja v letih 2008-2012 je negativno vplival tudi na inovacije. Kljub temu in kljub še vedno trajajoči gospodarski krizi so rezultati vsako leto boljši, čeprav je inovacijski prepad med posameznimi članicami vse večji. To je razvidno iz sveže objavljenega kazalnika uspešnosti v okviru pobude Unija inovacij 2013.

Iz letnega poročila o raziskovalni in inovacijski dejavnosti je mogoče razbrati, da se je Slovenija uvrstila v drugo izmed štirih skupin, torej tik za najboljšimi državami. Vodilne na področju inovacij - Švedska, Nemčija, Danska in Finska - so tiste države, ki so precej bolj uspešne od povprečja EU. Inovatorke, ki jim sledijo, so Nizozemska, Luksemburg, Belgija, Velika Britanija, Avstrija, Irska, Francija, Slovenija, Ciper in Estonija. Te države se uvrščajo okoli povprečja EU.

Cilji Unije inovacij

Unija inovacij med cilje postavlja prvo mesto Evrope med svetovnimi znanstvenimi velesilami, odstraniti ovire inovativnosti, kot so drago patentiranje, drobljenje trga, počasna standardizacija, in temeljito spremeniti sodelovanje javnega in zasebnega sektorja skozi medsebojno partnerstvo.

Nazaj